Digitalna preobrazba kmetijstva

Kadarkoli rezervirate letalsko karto ali plačujete neposredno prek aplikacij na telefonu, uporabljate digitalno platformo za opravljanje storitev/nalog, ki so bile nekoč ročne. Vključevanje tehnologije v vsakdanja opravila za izboljšanje funkcionalnosti je znano kot digitalizacija. Digitalizacija nam omogoča, da lahko naredimo več in hitreje, v večini primerov tudi mnogo bolje.

Tudi kmetijstvo potrebuje digitalno preobrazbo

Kmetijstvo kot primarni sektor, ki svetovno gledano zaposluje milijone ljudi neposredno in v celotni dobavni verigi, je pri digitalizaciji in uporabi digitalne tehnologije zaostajalo za številnimi drugimi sektorji. Vendar pa sta razvoj in tehnologija tudi na kmetijskem področju v zadnjih letih bistveno napredovala.

Mnogi vidijo digitalno kmetijstvo kot prihodnost te industrije. Digitalno kmetijstvo so v osnovi visokokakovostni in uporabni podatki ter orodja, ki pomagajo te podatke uporabiti v praksi. Ponuja nam priložnost, da povečamo proizvodnjo hrane, dolgoročno znižamo stroške in odpravimo marsikatero tveganje, saj pametno zbiranje in analiza pravih ter točnih podatkov izboljša napovedne zmožnosti, ko se srečamo s pomembnimi odločitvami pri pridelavi hrane.

Digitalno kmetijstvo je torej integracija različnih digitalnih tehnologij za upravljanje poljedelstva in živinoreje ter upravljanje drugih procesov v kmetijstvu. Najpogosteje uporabljene tehnologije vključujejo satelitske posnetke, kartiranje, ki podpira GPS, samodejno krmiljenje, pametno gnojenje in setev, senzorje za vreme in tip tal, komunikacijska omrežja, brezpilotna letala (UAV), robotske stroje, umetno inteligenco ter druge napredne stroje in tehnologije.

Kaj so največje ovire pri uvajanju digitalnega kmetijstva?

Uspeh katere koli tehnologije je v končni fazi odvisen od stopnje sprejemanja med uporabniki, v tem primeru med kmeti – zlasti malimi pridelovalci. Svetovno gledano je pet od šestih kmetij (v Sloveniji ena od štirih) manjših od dveh hektarjev (velikost približno treh nogometnih igrišč) in skupaj pridelajo tretjino svetovne hrane. V primeru Kitajske mali kmetje predstavljajo kar 80 % proizvodnje hrane. Mnogi od teh malih kmetov so starejši in so prejeli manj formalne izobrazbe, zaradi česar težje sprejmejo tehnologijo brez dodatne podpore, v mnogih manj razvitih državah pa je otežen tudi dostop do naprednih tehnologij.

Po drugi strani pa so za hitro sprejemanje in tudi razvoj digitalizacije v kmetijstvu kmetijstva ključni tako imenovani mladi talenti. Spodbujanje, da se več mladih loti ​​kmetijstva – ne glede na to, ali gre za mlade znanstvenike, ki se ukvarjajo s kmetijskimi raziskavami, ali podjetnike generacije Z, ki npr. prodajajo sadje in zelenjavo na spletu – vodi do več inovacij, več idej in več vitalnosti.

Digitalno kmetijstvo – kmetijstvo prihodnosti

Kmetijstvo je, z nalogo, da nahrani hitro rastoče svetovno prebivalstvo, na še enem pomembnem razpotju. Za dosego tega cilja – torej zagotavljanje prehranske varnosti – se morajo kmetje soočati še s kopico izzivov na tej poti, kot so pomanjkanje nekaterih bistvenih surovin (semen, gnojil, škropiv …) in vedno višji stroški le-teh, nizke odkupne cene pridelkov, pomanjkanje vode, naravne katastrofe in klimatske spremembe …

Tudi zato je v našem skupnem interesu pomagati kmetovalcem z naprednimi pristopi ter znanjem o pametni uporabi pravilnih podatkov in sodobne tehnologije, da bodo lahko s čim nižjimi stroški pridelali in zagotovili raznoliko, hranljivo, trajnostno in zdravo hrano.