Dušik je ključ do življenja

Dušik (N) je brezbarven element brez vonja, je najpogostejši element v našem ozračju in bistven za življenje. Nahaja se v tleh, v rastlinah, v vodi, ki jo pijemo, in v zraku (78 %), ki ga dihamo. Je bistveno makro hranilo in igra ključno vlogo pri rasti in razvoju rastlin saj zagotavlja, da je energija na voljo takrat in tam kjer jo rastlina potrebuje.

Dušik je ključna sestavina aminokislin, ki tvorijo gradnike rastlinskih beljakovin in encimov. Brez aminokislin (snovi, ki sestavljajo številne žive celice, mišice in tkiva) rastline ne morejo tvoriti rastlinskih beljakovin in encimov, ki jih rastlinske celice potrebujejo za rast.

Dušik je tudi sestavni del molekule klorofila, ki daje rastlinam daje zeleno barvo in sodeluje pri ustvarjanju hrane za rastline s fotosintezo – proces, pri katerem rastline izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane (škroba in sladkorjev).

Toda tako kot pri vsem, je tudi pri dušiku ključnega pomena ravnovesje. Če je dušika premalo, rastline ne morejo uspevati, postanejo rumenkaste, slabše rastejo ter imajo lahko manjše cvetove in plodove. Posledično so pridelki nizki.

Nasprotno pa so prevelike količine dušika za rastline strupene in škodujejo našemu okolju:

• zmanjšujejo organsko snov v tleh, kar povzroči zakisanost tal, slabšo strukturo tal, erozije tal, slabšo infiltracijo in sposobnost zadrževanja vode,
• osiromašijo zemljo osnovnih hranil, kar ima za posledico manjšo vsebnost vitaminov in mineralov, ki so ključnega pomena za zdravje rastlin in
• nenazadnje vodijo do izpustov škodljivih toplogrednih plinov v ozračje in izpiranja presežka hranil v vodne ekosisteme (podtalnica, reke, jezera in tudi oceani).

Kaj je evtrofikacija in kako jo preprečiti?

Presežek dušika se izpira iz tal v vodne ekosisteme in lahko povzroči prekomerno rast rastlin in alg – ta proces imenujemo evtrofikacija. Hitra rast mikroorganizmov in vodnih rastlin lahko porabi ves kisik v teh vodnih poteh in jih spremeni v tako imenovane mrtve cone (množični pogini rib). Evtrofikacija lahko povzroči tudi rast vrst alg, ki proizvajajo strupene kemikalije – škodljivo cvetenje alg. Cianobakterije in alge v vodo sproščajo škodljive kemikalije – toksine. Ob stiku s tako vodo lahko zbolijo tako živali kot tudi ljudje.

In tukaj nastopimo mi, kot dobri gospodarji svoje zemlje, da bomo svoji zemlji zagotovili optimalne količine (torej ne preveč in ne premalo) potrebnih hranil, s tem pa pridelali višje in kakovostne pridelke in hkrati poskrbeli tudi za zdravo okolje.