Boljša kakovost tal omogoča boljšo kakovost hrane

11. Apr 2023

Na planetu Zemlja je le okoli 10 % njene površine primerne za kmetijstvo (od tega je slabih 8 % namenjenih živinoreji in le dobra 2 % pridelavi poljščin za prehrano ljudi). In ta majhen košček našega planeta mora zagotoviti hrano za skoraj 8 milijard ljudi (po nekaterih ocenah naj bi ta številka do leta 2050 narasla celo na 9,7 milijard). Ta predvidena porast bo skupaj s hitro urbanizacijo povzročila številne družbene in okoljske izzive. Inovativni pristopi nam ponujajo vznemirljive rešitve, ki lahko pomagajo, da se pripravimo na povečano obremenitev kmetijskih virov, zagotovimo zdravo in polnovredno prehrano ter zmanjšamo zavrženo hrano.

Večino zgodovine smo preprosto preorali travnike ali posekali ter požgali gozdove, da bi naredili prostor za več kmetijskih površin. Intenzivno kmetijstvo in uporaba kemikalij pa sta povzročila izčrpavanje hranil in mineralov v tleh. To povečanje ogljičnega odtisa je povzročilo izgubo celih ekosistemov po vsem svetu, vključno s prerijami Severne Amerike in amazonskimi gozdovi Brazilije.

Kako pridelati dovolj zdrave hrane in ohraniti rodovitna tla?

Prihodnji izzivi vključujejo vse od proizvodnje več hrane z manj viri do razvoja okoljsko trajnostnih rešitev. Če želimo zagotoviti ohranitev naravnega okolja, hkrati pa nahraniti hitro rastoče svetovno prebivalstvo, je ključnega pomena, da začnemo kmetovati premišljeno in trajnostno. Trajnost lahko dosežemo na več načinov, saj velja, da gresta zdrava hrana in zdravo okolje z roko v roki.

Kaj pomeni premišljeno, sodobno in trajnostno kmetijstvo v praksi?

Če želimo biti uspešni, moramo postati učinkoviti. Ko gre za vprašanje glede učinkovitosti pridelave naše hrane, je ogromno prostora za rast, saj lahko naredimo veliko izboljšav, da optimiziramo celotno pridelavo hrane. Prehranska varnost ni le količina hrane, ki jo zaužijemo temveč gre tudi za kakovost in raznolikost te hrane.

Ukrepi, ki izboljšajo učinkovitost izrabe tal:

Optimalno koriščenje določenega zemljišča glede na njegovo ustreznost. Na primer, če je donos koruze na neki površini le 4 t/ha, vendar zemljišče omogoča boljšo pašo, raje uporabimo to zemljo za pašnik in preselimo posevke koruze na zemljišče, kjer so donosi 10 in več t/ha.
Zmanjšanje ali odprava obdelave tal. Tradicionalno oranje (obdelava tal) pripravi polja za sajenje in prepreči težave s plevelom, vendar lahko povzroči izgubo kvalitete zemlje. Metode brez obdelave ali zmanjšane obdelave, ki vključujejo vstavljanje semen neposredno v neokrnjeno zemljo, lahko zmanjšajo erozijo in izboljšajo zdravje tal.
Izboljšane agronomske prakse. Kolobarjenje je dobra praksa za izboljšanje produktivnosti, spodbuja pa tudi raznolikost hrane. Kolobarjenje stročnic, žit in oljnic ima koristi za tla v smislu nabora hranil.
Uporaba sodobne tehnologije in digitalizacije za povečanje proizvodnje in kvalitete pridelkov. Sodobna tehnologija, digitalno kmetijstvo in premišljeni procesi pri kmetovanju koristijo tako obdelovalnim površinam kot celotnemu ekosistemu, omogočajo obnovitev poškodovanih tal in boljšo prehrano gojenih rastlin.
Ustrezno zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov – uporaba integriranega zatiranja (IPM). Pesticidi igrajo ključno vlogo v sodobnem kmetijstvu in so prispevali k povečanju donosov, ki je bil v zadnjih desetletjih dosežen pri večini večjih žit, sadju in zelenjavi. Prepogosta uporaba pesticidov pa lahko povzroči kopičenje nezdravih snovi v tleh in s tem vpliva na zdravje okolja in tudi nas. Pri izbiri pesticidov moramo upoštevati njihovo ustreznost in učinkovitost.
Gnojila, obogatena s hranili in mikrohranili izboljšujejo rodovitnost tal, pomagajo rastlinam pri optimalnem razvoju in omogočajo višje pridelke. Slaba kakovost tal je pomemben dejavnik – če tla niso bogata z vsemi potrebnimi hranili, tudi pridelek ne bo vseboval potrebnega hranilnega ravnovesja. Gnojiti moramo v optimalni količini kot je za določen tip tal in posamezno kulturo potrebno, saj sicer okolje preobremenimo z nitrati.
Sajenje pokrovnih rastlin in trajnic. Pokrivne rastline, kot so detelja, rž ali dlakava grašica, se sadijo izven sezone, ko bi tla sicer lahko ostala gola, medtem ko trajnice ohranjajo zemljo pokrito in ohranjajo žive korenine v tleh vse leto. Ti pridelki varujejo in krepijo zdravje tal s preprečevanjem erozije, obnavljanjem hranilnih snovi v tleh in nadzorom nad plevelom, kar zmanjšuje potrebo po gnojilih in herbicidih.
Varčevanje z vodo. Prehod s poplavnega namakanja na kapljično namakanje zmanjša porabo vode; ponovna uporaba odpadne vode se vse bolj uveljavlja tudi v prehrambni industriji.
Trajnostna distribucija. To vključuje zmanjšanje razdalje, ki jo potrebuje hrana za prevoz z ladjami, letali ali tovornjaki, ki proizvajajo CO₂ in toplogredne pline. Prav bi bilo, da spodbujamo lokalno kmetijstvo in kupujemo domačo hrano.
Živali v prosti reji. Poskrbeti moramo za dobrobit rejnih živali. To je vzreja živali v razmerah brez gneče, njihovo hranjenje z naravno hrano brez antibiotikov ter uporaba njihovih odpadkov kot gnojilo za zemljo.
Integracija živine in pridelkov. V industrijskem kmetijstvu je rastlinska in živalska proizvodnja ločena, pri čemer živali živijo stran od območij, kjer se proizvaja njihova krma, pridelki pa rastejo stran od obilice gnojil. Vse več dokazov kaže, da lahko pametna integracija rastlinske in živalske proizvodnje naredi kmetije učinkovitejše in donosnejše.

Pogosto porabimo velike vsote denarja za kakovostna vozila, pohištvo ali električne naprave, vendar svoji prehrani ne dajemo vedno enake prednosti. Kakovostna hrana lahko stane več, vendar je to naložba za vse življenje. Zaradi našega zdravja bi morali sprejeti prehrano z manj predelanimi ali pakiranimi izdelki in se osredotočiti na prehransko popolna živila, pa naj bodo pridelana na lastnem dvorišču, na domačem vrtu ali na lokalnih kmetijah.