Select Page

Kmetijska politika

V Sloveniji se sistem digitalizacije uvaja postopno in na različnih področjih. Na področju kmetijstva oziroma t. i. pametnega kmetijstva se v zadnjih letih vse bolj spodbuja uporaba sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), kot so natančna merilna oprema, senzorji, tipala, sistemi geo-pozicioniranja, brezpilotna letala, robotika, pa tudi Big Data (velike podatkovne zbirke), internet stvari in umetna inteligenca. Digitalizacija je ključna med drugim tudi pri obdelavi in smiselni uporabi različnih podatkov, prostorskem načrtovanju ali enostavnejšem soočanju z birokracijo.
Nadzorovanje razpršenih virov onesnaževanja s fosfati

Predpisane zahteve ravnanja (PZR) skupne kmetijske politike (SKP 2023 – 2027) zavezujejo kmete, da nadzorujejo razpršene vire onesnaževanja s fosfati. Zahteva za gnojenje njivskih površin z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo fosfor, in ležijo na prispevni površini vodnih teles z zmernim ekološkim stanjem glede na parameter celotni fosfor (Ledava, Temenica, Ložnica, Logaščica, Koren), pogojuje da mora imeti zavezanec izdelan gnojilni načrt na podlagi predhodne veljavne analize tal.

VEČ INFORMACIJ

Shema za naknadne posevke in podsevke

Naknadni posevki izboljšajo zaščito tal pred erozijo, preprečujejo izpiranje hranil in ostankov fitofarmacevtskih sredstev, povečujejo vsebnosti organske snovi v tleh, izboljšujejo rodovitnost tal. Zmanjša se potreba po gnojenju z dušikom, kar posredno zmanjša izpuste amonijaka in didušikovega oksida. Podsevki preprečujejo tudi izpiranje dušika (porabijo odvečni dušik) in tako pozitivno vplivajo na stanje voda. 

Naknadni posevki morajo biti z zelenim pokrovom prisotni na ornih površinah od 15. avgusta do 15. oktobra tekočega leta oziroma v primeru, da gre za naknadni posevek, ki je mešanica dveh prezimnih kmetijskih rastlin tudi od 1. septembra do 30. oktobra tekočega leta.

VEČ INFORMACIJ

Shema za ozelenitev ornih površin

Ozelenitev ornih površin preko zime omogoča zaščito tal pred erozijo, preprečuje izpiranje hranil in ostankov fitofarmacevtskih sredstev jeseni in pozimi, povečuje vsebnost organske snovi v tleh, izboljšuje rodovitnost tal. Zmanjša se potreba po gnojenju z dušikom, kar posredno zmanjšuje izpuste amonijaka in didušikovega oksida. Zelena odeja preprečuje tudi izpiranje dušika (porablja odvečni dušik) in tako pozitivno vpliva na stanje voda.

Tla morajo biti pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta.

VEČ INFORMACIJ

Intervencije za precizno gnojenje in škropljenje (PGS)
Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 določa intervencije razvoja podeželja za izplačilo sredstev za izvajanje preciznega gnojenja in škropljenja (operacija PGS).

VEČ INFORMACIJ

Obvezne analize kmetijskih tal in gnojilni načrt
Kmetijska politika z uredbo za intervencije določa spremljanje stanja kmetijskih tal z namenom trajnega ohranjanja rodovitnosti kmetijskih zemljišč in varstva pred onesnaženjem in obsega spremljanje osnovnih pedoloških parametrov, ki opredeljujejo glavne kemijske in fizikalne lastnosti horizonta ali sloja tal.

Na podlagi uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 je potrebno analizo tal in gnojilni načrt izdelati za vse GERK, ki so vključeni v intervenciji NARAVNI VIRI in BIOTSKA RAZNOVRSTNOST IN KRAJINA, in na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila.

VEČ INFORMACIJ

Strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) za obdobje 2023–2027
Strateški načrt skupne kmetijske politike, podpira naložbe v mehanizacijo, opremo, ki vključuje sodobne IT rešitve, naložbe v precizno kmetijstvo ter sektorske intervencije na področju sadja in zelenjave za spodbujanje digitalizacije preko vpeljave umetne inteligence ter strojnega učenja v proces pridelave in predelave.

VEČ INFORMACIJ

Eden izmed specifičnih ciljev SN SKP je krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji

VEČ INFORMACIJ

Nacionalni okvir za okrevanje in odpornost (NOO)
Nacionalni okvir za okrevanje in odpornost bo v okviru EU skladov izpeljal projekt e-kmetijstvo, prehrana in gozdarstvo, ki bo zagotovil funkcionalnost, enostavnost in uporabnost digitalnih baz podatkov za neposredno uporabo.

VEČ INFORMACIJ

Nove tehnologije in digitalizacija v povezavi s kmetijstvom
V Sloveniji se sistem digitalizacije uvaja postopno in na različnih področjih. Na področju kmetijstva oziroma t. i. pametnega kmetijstva se v zadnjih letih vse bolj uporablja sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT), kot so natančna merilna oprema, senzorji, tipala, sistemi geo-pozicioniranja, brezpilotna letala, robotika, pa tudi Big Data (velike podatkovne zbirke), internet stvari in umetna inteligenca.

VEČ INFORMACIJ

Digitalna karta spreminjajoče se evropske krajine
EEA predstavlja prvo digitalno karto, ki prikazuje številne spremembe v evropski krajini, nastale v obdobju od leta 1990. Izdelek bo odgovornim za okoljsko politiko omogočil spoznati, kako njihove odločitve na področjih kot sta kmetijstvo in transport vplivajo na rabo omejenih naravnih virov regije in na okolje nasploh.

VEČ INFORMACIJ