Naknadni dosevki izboljšajo rodovitnost

Po spravilu glavnih poljščin je zelo pomembna takojšnja ozelenitev izpraznjenih površin, zato da se ohrani v tleh čim več vlage. Dosevke sejemo za podor, za krmo živalim, kot čebeljo pašo ter za prehrano ljudi.

Kaj boste posejali je predvsem odvisno od proizvodne usmeritve. Če ste živinorejska kmetija, boste po vsej verjetnosti posejali krmni dosevek, če ste poljedelsko zelenjadarska kmetija pa dosevek, ki bo ustvaril veliko zelene mase, ki bo služila za podor in gnojenje naslednji poljščini.

Dosevke se seje v čisti setvi ali v različnih mešanicah. Setve mešanic imajo mnoge pozitivne učinke, saj se rastline med seboj dopolnjujejo glede na sposobnost vezave dušika, na globino koreninskega sistema ter čas cvetenja. Skupna lastnost vseh dosevkov je, da hitro rastejo ter dajo dosti zelene mase. Botanično so dosevki iz različnih družin rastlin. Iz nam že dobro znanih križnic (ogrščice, gorjušica, redkev, …), trav (ljuljke), metuljnic (detelje, lucerna, grašica) so dobrodošle tudi rastline iz drugih družin, npr. facelija (iz družine vodolistnic) ter ajda iz družine dresnovk.

Za bolj rodovitno zemljo in zaščito narave

Naknadni dosevki izboljšajo zaščito tal pred erozijo, preprečujejo izpiranje hranil in ostankov fitofarmacevtskih sredstev, povečujejo vsebnosti organske snovi v tleh, izboljšujejo rodovitnost tal. Zmanjša se potreba po gnojenju z dušikom, kar posredno zmanjša izpuste amonijaka in didušikovega oksida. Podsevki preprečujejo tudi izpiranje dušika (porabijo odvečni dušik) in tako pozitivno vplivajo na stanje voda. 

Sejanje dosevkov poveča proizvodni potencial njivskih površin ob zmanjšanem vnosu dušika iz mineralnih gnojil, poleg tega stalna pokritost poljedelskih površin z rastlinami zmanjšuje možnost erozije in degradacije tal.

Na podlagi pametne analize tel, ki poda točno količino hranil in organske snovi v zemlji, izberite primerno kulturo za dosevek, ki bo kar najbolj koristila rodovitnosti zemlje.

Gospodarski pomen dosevkov je tudi v pridelavi kakovostne in poceni dodatne voluminozne krme, kar bo letos še posebej prišlo prav, saj je krme na travnikih manj zaradi obilnih padavin. Cvetoči dosevki (facelija, ajda) so pomembni tudi kot čebelja paša. Nekateri dosevki tudi zmanjšujejo okuženost tal z nekaterimi škodljivci (npr. bela gorjušica za nematode). Zaoravanje križnic (krmna repica in ogrščica, bela gorjušica) in sudanske trave pa učinkovito zatira strune (biofumigacija), ki delajo vedno večjo škodo.

Krmni dosevki za pridelovanje voluminozne krme in zeleno gnojenje (podor)

1. Sudanska trava (Sorghum sudanense Stapf.)

Sudanska trava je večkosna neprezimna krmna rastlina, zelo primerna pa je tudi za zeleno gnojenje saj da veliko zelene mase. Ker ima močan koreninski sistem, je primerna tudi za pridelovanje na plitvejših tleh in sušnejših območjih. Najvišja vsebnost hranil je pri višini rastlin 80–120 cm. Rabo sudanske trave preden doseže višino 60 cm odsvetujemo zaradi vsebnosti škodljivega durina. Rastline vsebujejo veliko sladkorjev, zato je sudanska trava primerna tudi za siliranje (baliranje). Količina semena za setev je 25–30 kg/ha, ki jo opravimo najkasneje do začetka avgusta.

2. Krmna repica in krmna ogrščica (Brassica)

Krma pridelana s križnicami je izredno kakovostna, saj vsebuje visok odstotek beljakovin, njeno seme pa je poceni. Zraste obilo zelene mase, ki je dobrodošla tudi za zeleno gnojenje in za zatiranje strun na problematičnih njivah. Krmna repica je manj zahtevna kot ogrščica, prenese poznejšo setev in je 6 – 8 dni prej primerna za košnjo. Krmimo jo do zime in je spomladi prva zelena krma v prvi polovici aprila. Za setev potrebujemo 8–12 kg semena/ha, sejemo lahko od junija do začetka septembra.

Krmno ogrščico sejemo od julija do konca avgusta v količini 10–15 kg semena/ha.

3. Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.)

Je enoletna prezimna detelja. Sejemo jo v avgustu in da po prezimitvi eno košnjo, nato odmre. Njena prednost je v tem, da daje prvo zeleno krmo spomladi. Pridelujemo jo v čistem posevku ali v mešanicah z mnogocvetno ljuljko in ozimno grašico.

4. Grašljinka (mešanica 30 kg/ha ozimne grašice, 20 kg/ha inkarnatke in 15 kg/ha mnogocvetne ljuljke)

Sejemo 50 – 60 kg/ha mešanice, ki jo posejemo čimprej do sredine septembra. Mešanico je sedaj bolje sejati na tla manj podvržena suši. Mešanica da en odkos krme jeseni in še en odkos zgodaj spomladi (pred setvijo koruze). Krma je primerna za zeleno krmo ali siliranje.

Dosevki za podor oz. zeleno gnojenje

1. Oljna redkev (Raphanus sativus var. oleiformis)

Oljna redkev je hitro rastoča neprezimna nezahtevna vrsta z belo vijoličastim socvetjem. Njen globok in širok koreninski sistem tla zrahlja in prezrači. Oljno redkev sejemo od julija do konca avgusta na medvrstno razdaljo 15–20 cm in na globino 2–3 cm. Poraba semena je 25–30 kg/ha. S setvijo oljne redkve se prisotnost ogorčic v tleh zmanjša lahko za 80–90%, zmanjša pa se tudi število strun.

2. Bela gorjušica (Sinapis alba)

Je enoletna rumeno cvetoča rastlinska vrsta. Ima močan koreninski sistem, zato je odporna na sušo. V tleh zmanjšuje prisotnost ogorčic in strun. Belo gorjušico sejemo od julija do septembra, za hektar potrebujemo 20–25 kg semena.

3. Facelija (Phacelia tanacetifolia Benth.)

Je neprezimna enoletnica s šopastimi koreninami. Ima hitro začetno rast, zato hitro prekrije tla in zavre rast plevelov. Facelija je tudi odlična medonosna vrsta. Prvi cvetovi se pojavljajo že po šestih tednih. Za setev facelije potrebujemo 12–16 kg semena/ha. Sejemo od junija do sredine avgusta.

Medovite rastline v mešanicah 

Bela gorjušica, rjava indijska gorčica, facelija, ajda, abesinska gizotija (mungo), sončnica, jara grašica, jari grahor, aleksandrijska detelja, perzijska detelja, enoletna zelišča oz. dišavnice (boreč, koperc, ognjič, šetraj …), nokota, navadni riček (Camelina sativa), inkarnatka (Trifolium incarnatum), slezenovec (Malva sylvestris), modri glavinec (Centaurea cyanus), kumina (Carum carvi), vrtni ognjič (Calendula officinalis), koriander (Coriandrum sativum), navadni kokalj (Agrostemma githago), mak (Papaver sp.).