Kaj rastline potrebujejo za svojo rast?

14. Feb 2023

Setev in skrb za pridelek sta lahko zaman, če tla niso zdrava in je kakovost vaše zemlje slaba. Večina rastlin ima zelo osnovne potrebe za preživetje in razmnoževanje, vendar pa je bistveno, da so le-te izpolnjene.

Svetloba – Rastline s pomočjo zelenega pigmenta (klorofila) v svojih listnih celicah tvorijo sladkor imenovan glukoza in ga uporabljajo kot vir energije.
Zrak (dušik, kisik, ogljikov dioksid in vodna para) – Z uporabo svetlobne energije rastline kemično združijo ogljikov dioksid in vodo, da ustvarijo glukozo in kisik. Ta proces se imenuje fotosinteza.
Voda, ki jo absorbirajo korenine, potuje skozi rastlinska stebla do kloroplastov v listih, kjer poteka fotosinteza. Voda tudi pomaga premikati hranila iz zemlje v rastlino.
Hranila – Rastline potrebujejo predvsem dušik, fosfor in kalij. Če jih v tleh ni dovolj, je potrebno dognojevanje.
Prostor – Korenine rastline potrebujejo prostor, da se lahko razširijo in absorbirajo vodo ter hranila. Njeni listi potrebujejo prostor za dostop do svetlobe.

Vse rastline za svojo rast ne potrebujejo nujno zemlje (hidroponika, aeroponika in akvaponika), večina pa jih vseeno bolje uspeva v zemlji, zato je pomembno, da je le-ta zdrava.

Kaj vsebujejo zdrava tla in kaj rastline črpajo iz njih?

Dobro je, da na svojo zemljo gledamo kot na živ organizem, enako kot na naše posevke. Tla so glavni vir hranil, ki jih rastline potrebujejo za rast. Sestavljena so iz mineralnih delcev, organske snovi, vode in zraka. Vsebnost organske snovi v tleh najpomembneje vpliva na rodovitnost zemlje, saj v prst veže hranila, jih shranjuje in z njimi oskrbuje rastline. Rastline za zdravo rast in razvoj potrebujejo različna hranila, ki jih delimo na makrohranila in mikrohranila.

Glavna makrohranila za rastline so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K), in v manjših količinah tudi kalcij (Ca), magnezij (Mg) in žveplo (S).

Dušik pomaga rasti nadzemnih listov, daje temno zeleno barvo listom in pomaga pri proizvodnji klorofila.
Fosfor spodbuja delitev rastlinskih celic in je odgovoren za rast korenin in cvetov. Rastlinam pomaga lažje prenesti okoljski stres in izredne vremenske situacije.
Kalij krepi rastline, prispeva k zgodnji rasti in pomaga zadrževati vodo. Vpliva tudi na odpornost rastlin na bolezni in škodljivce.
Magnezij je ključna sestavina klorofila, zelenega barvila rastlin, in je ključnega pomena za fotosintezo (pretvorbo sončne energije v hrano za rastline).
Žveplo povečuje odpornost rastlin na bolezni, prispeva k rasti rastlin in nastajanju semen. Pomaga tudi pri proizvodnji aminokislin, beljakovin, encimov in vitaminov. Odgovoren je za številne spojine okusa in vonja v rastlinah, kot sta npr. aroma čebule in zelja.
Kalcij je bistven za zdravje korenin, rast novih korenin in koreninskih dlačic ter razvoj listov.

Večina hranil je bolj ali manj trdno zasidranih v tla in se ne izperejo takoj. Izjemna je dušik, ki je popolnoma topen in gre povsod, kamor pronica voda v zemlji. Zaradi tega je dušik hranilo, ki ga je potrebno najpogosteje dodajati. Vendar ga moramo dodajati premišljeno in v ravno pravi količini, saj prevelike količine dušika niso primerne za uravnotežen razvoj rastline, niti niso ekološko sprejemljive.

Rastline potrebujejo tudi majhne količine železa, mangana, cinka, bakra, bora in molibdena, znanih kot elementi v sledovih ali mikrohranila (mikroelementi). Rastlinam jih največkrat dodamo preko listov v obliki listnih gnojil (t. i. foliarno gnojenje).

Ne glede na to, ali rastline navedena hranila potrebujejo v velikih ali majhnih količinah, so vsa nujno potrebna za rast in razvoj rastline in drugega z drugim praviloma ne moremo nadomestiti.

Kako vemo katera hranila so v tleh in koliko je katerih?

Vemo, da je rodovitnost tal odvisna od vsebnosti posameznih hranil in njihovih razmerij, kislosti tal, njene teksture in strukture. Koristno je poznati relativne količine vsakega hranila, ki ga potrebuje določena rastlina in količino hranil v naših tleh. Le tako lahko pravilno načrtujemo gnojenje in le zadostna in uravnotežena vsebnost hranil v naši zemlji bo prispevala k optimalni rasti rastlin.

Edini način za pridobitev podatka katera hranila so prisotna in koliko jih naša tla vsebujejo, je analiza tal. Analizo tal naredimo po spravilu pridelka, saj je potrebno zemljo obnoviti (nadomestiti elemente, ki smo jih s pridelkom odnesli s kmetijske površine) pred ponovno setvijo, in sicer v obdobju 3–5 let. Pomembno je, da vzorce vedno odvzamemo na istem mestu, saj lahko le tako zagotovimo primerljive rezultate.

Odvzem vzorcev tal lahko naredimo ročno (z lopato ali sondo) ali strojno. Glede na zahtevnost in časovno zamudnost pravilnega odvzema vzorcev tal, se sodobni kmetovalci vedno bolj poslužujejo storitve strojnega jemanja vzorcev tal, ki ni le hitrejša temveč tudi veliko bolj precizna rešitev. Točnost pametne strojne analize tal nam dolgoročno zmanjša stroške gnojenja, saj omogoča pripravo pametnega priporočila gnojenja in s tem natančen vnos gnojila tam, kjer je potrebno in točno toliko, kot ga vaš posevek potrebuje.