Rodovitna tla

Tla dajejo rastlinam oporo za korenine, so shramba hranil za njih, povečujejo sposobnost zadrževanja vode, izboljšujejo filtriranje deževnice, umirjajo temperaturna nihanja, zmanjšujejo izhlapevanje, preprečujejo zbitost tal, nas ščitijo pred poplavami, se borijo proti suši in tudi pomagajo blažiti podnebne spremembe.

Le zdrava tla so lahko rodovitna tla in le-ta so osnova za kmetijstvo

Tla so sestavljena iz mineralnih delcev, organske snovi, vode in zraka. So drugi največji zbiralnik ogljika za oceanom, saj zajamejo več CO₂ kot gozdovi in zadržijo trikrat več ogljika kot zemeljsko ozračje. Shranjevanje ogljika omogoča organska snov v tleh. Tvorita jo živa in mrtva snov v prsti, z vključenimi rastlinskimi in živalskimi ostanki ter mikroorganizmi. Vsebnost organske snovi v tleh najpomembneje vpliva na rodovitnost zemlje, saj v prst veže hranila, jih shranjuje in z njimi oskrbuje rastline.

Na rodovitnost tal poleg vsebnosti organske snovi in dostopnih hranil v tleh, vplivajo tudi kislost tal, tekstura in struktura tal.

Rodovitna tla so osnova za kmetijstvo, saj zagotavljajo gostoljuben prostor za življenje in rast rastlin, zagotavljajo raztopljene minerale in umirjajo temperaturna nihanja, ki so optimalna za rast rastlin.

Tla so medij za rast rastlin, saj porozne strukture v tleh omogočajo prehod vode in zraka. Koreninski sistem rastlin se razteza navzven in navzdol skozi tla in omogoča rastlinam dostop do vode in hranil. Strnjena tla pa koreninam otežujejo širjenje in morajo le-te uporabiti veliko več fizične energije, da premaknejo delce takšnih tal vstran. Zato je kopičenje organske snovi, ki spodbuja rahlost tal, potrebno za ugodno rast korenin.

Obstaja okoli deset tisoč vrst rastlin, ki se uživajo kot hrana po vsem svetu, vse pa so odvisne od tal za preživetje. Prst je polna organizmov, ki pretvarjajo mrtvo in razpadajočo snov v bistvena hranila, kot so dušik, fosfor in kalij, ki izboljšujejo strukturo tal in vodijo do izboljšane pridelave hrane in druge biomase.