Trajnostno kmetijstvo

02. Jun 2023

Trajnostno kmetijstvo je zasnovano z namenom ohranjanja okolja, širjenja zemeljskih naravnih virov, vse ob ustvarjanju kakovosti življenja za živali in ljudi. Najenostavneje ga opišemo kot kmetovanje na način, ki izpolnjuje potrebe obstoječih in prihodnjih generacij, hkrati pa zagotavlja višjo donosnost, zdravje okolja ter socialno in ekonomsko pravičnost. Poleg ohranjanja zemeljskih naravnih virov trajnostno kmetijstvo koristi okolju, saj pomaga ohranjati kakovost tal, zmanjšuje erozijo in ohranja vodo.

Prehod na trajnostno kmetijstvo je proces

Trajnostni način kmetovanja je primeren za kmetije vseh velikosti, ki proizvajajo raznovrstno hrano, vlaknine in goriva. Uporablja najsodobnejše, znanstveno utemeljene prakse, ki povečujejo produktivnost in dobiček, hkrati pa zmanjšujejo okoljsko škodo. Trajnost tudi pomeni, da je celoten sistem bolj odporen na suše, poplave in druge vplive podnebnih sprememb. Čeprav prehod na to vrsto kmetovanja pogosto vključuje nekaj začetnih stroškov, lahko pametne kmetijske politike kmetom pomagajo pri prehodu. Pomembno pa je poudariti tudi, da je doseganje cilja trajnostnega kmetijstva odgovornost vseh udeležencev v sistemu: kmetov, delavcev, oblikovalcev politik, raziskovalcev, trgovcev na drobno in potrošnikov. Vsaka skupina ima svojo vlogo, svoj edinstven prispevek h krepitvi skupnosti trajnostnega kmetijstva.

Za kmete prehod na trajnostno kmetijstvo običajno zahteva vrsto korakov, ki zahtevajo lokalno prilagojene rešitve, ki izboljšujejo ekonomsko sposobnost preživetja in socialne pogoje kmetovanja, omogočajo generacijsko pomladitev ter prispevajo k razvoju, odpornosti in privlačnosti podeželja.

Strateški in sistemski pristop je bistven za razumevanje in uvajanje trajnostnega kmetovanja

Kmetijske raziskave in inovacije v EU vodi dolgoročni strateški pristop h kmetijskim raziskavam in inovacijam, ki se osredotoča na ustvarjanje vrednosti iz zemlje s trajnostno primarno proizvodnjo in krepitev inovacij na podeželju. Prve tri prednostne naloge tega strateškega pristopa so:

spodbujanje učinkovitega kmetovanja in upravljanja naravnih virov – doseči ustrezno ravnotežje med produktivnostjo in okoljskimi cilji;
izboljšanje zdravja živali in rastlin – integrirani pristopi in razvoj inovativnih orodij za preprečevanje, spremljanje in obvladovanje škodljivcev in bolezni skupaj s strategijami za obvladovanje tveganja;
sprejemanje ekoloških pristopov od ravni kmetije do krajine – boljša uporaba ekosistemskih storitev, biotska raznovrstnost …

S sprejetjem ohranitvenih praks lahko kmetje zgradijo bogata, rodovitna tla, na katerih bodo rasli močni in zdravi pridelki, hkrati pa zaščitili vodne vire, shranili ogljik, zmanjšali emisije toplogrednih plinov in ustvarili polja, ki so bolj odporna na ekstremne vremenske pojave. To je zmagovalna korist za kmetovalce in naravo.

Katere so glavne prednosti trajnostnega kmetovanja?

Zmanjšuje stroške.
Preprečuje onesnaženje.
Varčuje z energijo.
Preprečuje erozijo tal.
Živalim prijazno.
Spodbuja biotsko raznovrstnost.
Izboljša proizvodnjo hrane z manj odpadki in zdravje ljudi.

Prakse trajnostne pridelave rastlin

Trajnostne proizvodne prakse vključujejo različne pristope. Posebne strategije morajo upoštevati topografijo, značilnosti tal, podnebje, škodljivce, lokalno razpoložljivost vložkov in cilje posameznega pridelovalca.

Kljub specifični in individualni naravi trajnostnega kmetijstva je mogoče uporabiti več splošnih načel, ki pridelovalcem pomagajo pri izbiri ustreznih praks:

izbor vrst in sort, ki so primerne za rastišče in razmere na kmetiji,
diverzifikacija pridelkov (vključno z živino) in praks za povečanje biološke in ekonomske stabilnosti kmetije,
premišljeno upravljanje tal za izboljšanje in varstvo kakovosti tal,
učinkovita in pametna uporaba pesticidov, gnojil in ostalih vložkov,
upoštevanje ciljev posamezne kmetije.

Prakse trajnostnega kmetovanja vključujejo ohranjanje živih korenin v tleh (pokrivni posevki), zmanjšanje obdelave tal ali motenj (ohranjevalna obdelava tal ali prepoved obdelave), povečanje raznolikosti pridelkov (novi posevki ali kolobarjenje) in učinkovitejše nanašanje hranil.

Skupna filozofija med praktiki trajnostnega kmetijstva je, da so “zdrava” tla ključna sestavina trajnosti; to pomeni, da bodo zdrava tla proizvedla zdrave rastline, ki imajo optimalno moč in so manj dovzetne za škodljivce, bolezni in vremenske vplive. V trajnostnih sistemih se na tla gleda kot na krhek in živ medij, ki ga je treba varovati in negovati, da se zagotovi njihova dolgoročna produktivnost in stabilnost.

Kar zadeva prihodnosti trajnostnega kmetijstva, mnogi verjamejo, da bomo do trenutka, ko bo zemeljsko prebivalstvo doseglo 9 milijard, popolnoma izčrpali številne naravne vire, ki bodo zahtevali alternativne trajnostne rešitve. To nam daje slabih 30 let časa, da naredimo spremembo v smeri trajnostnega načina življenja pri ohranjanju našega kmetijstva in virov hrane. Trajnostno kmetijstvo ni edini korak v valu ohranjanja našega planeta, je pa pomemben gradnik pri izvajanju preventivnih ukrepov za ohranjanje virov, ki so nam še ostali.