Učinkovita pridelava hrane

V svoji zgodovini je kmetijstvo radikalno spremenilo človeško družbo in bilo v dobrem ali slabem gonilna sila rasti civilizacij. Zaradi namenskega kmetovanja je svetovna populacija iz 4 milijonov ljudi  narasla na skoraj 8 milijard in še vedno raste.

Pridelava hrane ni enostavna

Pridelava hrane ni bila in še vedno ni enostavna. Degradacija virov, hitra rast prebivalstva, bolezni, škodljivci, podnebne spremembe, slaba kakovost tal in drugi vplivi že skozi celotno zgodovino postavljajo nove izzive za uspešno in zadostno pridelavo hrane, pri čemer največje pomanjkanje hrane in glavno breme lakote nosijo revni (skoraj 1 milijarda ljudi je lačnih). Še vedno se soočamo z mnogimi enakimi izzivi kot naši predniki zato je nujno, da pričnemo kmetovati trajnostno.

Povečane potrebe po hrani so med letoma 1960 in 2000 podvojile proizvodnjo žit, vendar z velikimi posledicami za okolje. Kolateralna škoda vključuje degradacijo tal in krčenje gozdov, prekomerno črpanje podzemne vode, emisije toplogrednih plinov, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaženje vodnih teles z nitrati. Poleg tega, da kmetijstvo v precejšnji meri vpliva na okolje in prispeva k podnebnim spremembam, pa je kmetijstvo tudi eden od sektorjev, ki jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo.

Po ocenah Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) bomo do leta 2050 morali proizvesti 60 odstotkov več hrane kot jo proizvedemo danes, da bi lahko nahranili 9,3 milijarde ljudi na svetu. Količina obdelovalne zemlje pa ostaja omejeno majhna. Kmetijstvo v 21. stoletju se sooča s številnimi izzivi: proizvesti mora več hrane z manj delovne sile, da nahrani rastoče prebivalstvo, proizvesti mora več surovin za potencialno velik trg bioenergije, prispevati mora k splošnemu razvoju v številnih državah v razvoju, odvisnih od kmetijstva …