Zaščita pred insekti

Nadležni komarji, sitne muhe in neugodne pršice so lahko zelo neprijetni za ljudi in živali. Ustrezno ukrepajte dokler je populacija insektov še obvladljiva. Njihovo razmnoževanje je, ob ugodnih pogojih, zelo hitro.

Komarji

Komar je, poleg muh, najbolj nadležen insekt tako za ljudi, kot tudi za druge živali. Ne le, da so komarji nadležni, prenašajo lahko tudi nevarne bolezni. Za ljudi in živali so nadležne samice, ki nam pijejo kri. Potrebujejo namreč veliko beljakovin za razvoj jajčec, ki jih dobijo s krvjo ljudi in živali. Odrasli samci se hranijo z rastlinskimi sokovi in so manjši od samic.  Dandanes poznamo že preko 3500 različnih vrst komarjev, od katerih sta v Sloveniji poznani predvsem dve. To je naš “domač” komar vrste (Anofeles) in vedno bolj pogost tigrasti komar (Aedes albopictus), ki je k nam prišel s tovornimi ladjami iz jugovzhodne Azije. Tigrasti komar pogosto prenaša tudi različne bolezni: malarija, zika, rumena mrzlica … Razlika med vrstama je, da je tigrasti komar dejaven skozi cel dan in ne le ob jutrih in večerih, kot je značilno za navadnega komarja. Njegov pik tudi bolj srbi in srbečica lahko traja več dni. Načeloma so tišji od navadnega komarja, so pa bolj vidni in dobro prepoznavni po črno-belih progah. Tigrasti komarji so se pri nas naselili pred približno 15 leti. Najbolj so razširjeni na koprskem in goriškem, zadnja leta pa predstavljajo vedno večji problem tudi v osrednji Sloveniji. Za spomladi, predvsem pa poleti si marsikdo ne zna več predstavljati mirnega posedanja na vrtu, brez nadležnega obleganja in pikov komarjev.

Osnovno vodilo za uničevanje komarjev je preprečitev možnosti odlaganja jajčec in odpravljanje odraslih osebkov v zraku. Največji uspeh pri preprečevanju odlaganja in razvoja jajčec je odstranitev stoječih voda. Vendar je to marsikje težje izvedljivo (ribnik, žlebovi, zamašen odtok, podstavek za rože …). Poleg tega tigrasti komarji za razliko od “navadnega” komarja za svoj razvoj potrebujejo le malo vode in se tudi v hudi vročini in suhem vremenu hitro razmnožujejo. Zadostuje že majhen kozarček vode in v cca. 14 dneh se lahko izleže tudi preko tisoč novih tigrastih komarjev.

Muhe

Muhe povzročajo gospodarsko škodo, saj negativno vplivajo na počutje živali v hlevu in na paši, povzročajo izgubo apetita živali, s tem pa tudi zmanjšujejo prirejo mleka in mesa. Muhe so prenašalke bolezni in mikroorganizmov, saj lahko ena muha prenese prek 20 milijonov virusov, bakterij ali glivic. Najpogostejši sta hlevska muha (Stomoxys Calcitrans) in hišna muha (Musca Domstica). Samica začne odlagati jajčeca, ko je ta stara komaj 48 ur. Tekom svojega odraslega življenja, ki traja 1-3 mesecev, odloži 4-5 serij jajčec. V vsaki seriji pa je 100-150 jajčec. Odlagajo jih v organski material. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki se zabubijo, iz njih pa se razvijejo odrasle muhe, ki se po 3-4 dneh že razmnožujejo. Poleti, ko so temperature visoke, je ta razvojni krog zelo hiter (pri 35°C traja le 7 dni).

Muhe imajo ogromen razmnoževalni potencial in veliko mobilnost. Da bi prekinili njihov razmnoževalni cikel, morajo biti ukrepi zatiranja usmerjeni na ličinke in odrasle muhe. Nujno je vzdrževanje higiene, da bi odstranili potencialna razmnoževalna mesta in vire hrane.

Mravlje

Vsako pomlad se prebudijo tudi mravlje, ki si hrano velikokrat poiščejo tudi v notranjosti domov in stanovanj. V Sloveniji je trenutno zabeleženih do 132 različnih vrst mravelj. Med najpogostejše spadata vrtna in faraonska mravlja. Prav faraonske najdejo zatočišče med zidovi ter pod raznimi predmeti. Poleg tega, da oblezejo vse kotičke v stanovanju in onesnažujejo hrano, s katero pridejo v stik, lahko prenašajo tudi povzročitelje bolezni.

Za uspešno zatiranje mravelj je najpomembneje, da se uniči njihova gnezda in odstrani vso dostopno hrano, vhodna mesta pa skrbno zadela. Zavedati se moramo, da je najprimernejši čas zatiranja mravelj takoj ob njihovem pojavu, saj le tako preprečimo, da bi se žuželke prekomerno razmnožile.

Stenice

Posteljne stenice so zunanji zajedavci, ki se prehranjujejo s človeško krvjo. Skrivajo se v razpokah, najmanjših šivih vzmetnic, oblazinjenem pohištvu. Velike so od enega do sedem milimetrov, posledično jih s prostim očesom težje zaznamo, a so kljub temu vidne. So majhne, rumeno rjave barve, ovalne oblike. Po svetu so najbolj razširjene na zmerno toplih in tropskih območjih. So žuželke, ki se hranijo ponoči, največkrat s krvjo. Napadejo lahko tudi domače živali. Če imajo možnost, da se hranijo na gostitelju, samice izležejo do tri jajčeca na dan. Te vrste žuželke se je izredno težko znebiti.

Za učinkovito zaščito pred insekti so na voljo različni pripravki: